Elektromontažna in gradbena dela
Vozne mreže

Vozno omrežje je del stabilnih naprav električne vleke, ki prenašajo električno energijo iz elektronapajalnih postaj do elektrovlečnih vozil.

Vozni vod pa služi za napajanje elektrovlečnih vozil z električno energijo. Sestavljen je iz ene ali dveh nosilnih vrvi, enega ali dveh kontaknih vodnikov, tokovnih vezi, obešalk in spojnega materiala.

Zaradi relativno visokih vlečnih tokov je najpogostejši sistem, ki ga uporabljamo pri nas je 320 mm2 na glavnih prevoznih tirih (postaja, odprta proga) ter 170 mm2 na stranskih tirih.

Sistemi napajanja v Sloveniji

Na Slovenskih železnicah so proge skoraj v celoti elektrificirane z enosmernim sistemom z nazivno napetostjo 3 kV, le na obmejnih odsekih je izvedena elektrifikacija s sistemom, kot jih imajo sosednje države: Avstrija 15 kV, 16 2/3Hz, Hrvaška 25kV, 50Hz in Madžarska 25kV,50Hz.

Najpogostejši sistem, ki ga uporabljamo pri nas je 320 mm2 na glavnih prevoznih tirih (postaja, odprta proga) ter 170 mm2 na stranskih tirih.

Zakaj se je pri nas uveljavil 3 kV sistem?

Istosmerna napetost 3kV DC na železnici pri nas je posledica zgodovine, saj smo jo praktično podedovali. Italijani so namreč med obema svetovnima vojnama (točneje 1936) elektrificirali progo od Sežane do Postojne in od Pivke do Reke. V 60. letih pa se je politično odločilo, da bo tako elektrificirano tudi ostalo omrežje na SŽ.

Razlike med 3kV ter 25 kV sistemom

Glede na napajalne tokove je enosmerna napetost 3kV bolj neugodna izvedba napajanja, zato potrebujemo tudi vodnike večjih presekov za napajanje, prav tako so problemi tudi zaradi obločnih plamenov v stikališčih itd. Nasprotno pa so napajalne postaje lahko povezane na nižje oziroma srednje napetostne daljnovode – 20kV, kar je v preteklosti prevladalo.

Vendar so z napredkom tehnologije ti problemi obvladljivi, poleg tega danes s sistemskimi lokomotivami ni več problema prehoda iz sistema v sistem.