V obdobju december 2023 – november 2025 bo konzorcij podjetij TEGRAD d.o.o., DEWESoft
Inspiretech d.o.o.  in KOVINC d.o.o. razvil in na trg lansiral celovito digitalizirano rešitev za avtomatsko vrtanje
lukenj. Nov produkt bo multifunkcijsko uporaben za avtomatsko vrtanje lukenj v železniških in cestnih
predorih ter viaduktih, kar bo olajšalo delo delavcem na način, da postane varno, hitro in natančno.

Razvit bo inteligentni mobilni robotski sistem za vrtanje lukenj za potrebe vzpostavitve napeljav
(elektrifikacija, razsvetljava, prezračevanje…) v obstoječih oz. novih železniških in cestnih predorih ter
viaduktih zaradi zagotavljanja varne vožnje.

The post Inteligentni Mobilni Robotski Sistem appeared first on Tegrad.

Na odseku proge Brezovica – Preserje so bili večinoma nameščeni betonski drogovi vozne mreže, kateri pa so bili v zelo slabem stanju.

Električna vozna mreža je bila na odseku proge izvedena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nameščeni so bili vozni vodi standardnega preseka 320 mm².

Tako so se v fazi obnove zamenjali drogovi, uredila nova medzatezna polja, namestile nove zatezne naprave. Namestil se je novi vozni vod preseka 440 mm².

The post Brezovica – Preserje appeared first on Tegrad.

Železniška proga Prešnica – Koper je bila zgrajena v letu 1967. V letu 1975 je pričela z obratovanjem električna vleka, sistema enosmernega toka napetosti 3 kV, med postajo Hrpelje Kozina in tovorno postajo Koper.
Predmet izvedbe je opredeljen v projektu PGD IN PZR kretniške zveze med obstoječim in drugim tirom železniške proge Divača- Koper na območju pred ENP Dekani skupaj s pripadajočimi ureditvami (gradbene, elektroenergetske, SV in TK naprave, … ).
Napajalni vod preseka 2×95 mm2 je, med postajo Rižana in ločiščem W pred ENP Dekani povezan z voznim vodom tako, da opravlja funkcijo ojačitvenega voda W (dvostransko napajan odsek proge). Od ENP Dekani dalje proti Kopru napajalni vod opravlja svojo funkcijo (enostransko napajan odsek proge).
V letu 2007 se je izvedla posodobitev povratnega voda odseka proge Rižana-Koper. Drogovi vozne mreže so se povezali na samostojna ozemljila in ločili od tirnice, za posredno povezavo drogov inostalih kovinskih mas v območju vpliva električne vleke s tirnico so uporabljene posebne naprave s tiristorji, drogovi so med seboj povezani z bakreno vrvjo 95 mm2 (sistem odprtega skupinskega ozemljevanja). V ta sistem je vključen tudi del postaje do droga vozne mreže št. 6 na katerem so se namestile tiristorske naprave.
Kot nosilne konstrukcije vozne mreže so uporabljeni rešetkasti jekleni drogovi (drogovi tipa LS). Na celotnem progovnem odseku so za nošenje voznih vodov uporabljeni horizontalni nosilci voznega voda. Vozni vod je preseka 320 mm2 (nosilna vrv preseka 120 mm2, dva kontaktna vodnika preseka po 100 mm2) in je polnokompenziran. Uporabljene so novejše zatezne naprave s prestavnim razmerjem škripčevja 1:5. Medzatezna polja so pravilno razporejena in izvedena preko treh razpetin.

The post Izvlečni tir appeared first on Tegrad.

Odsek proge Ilirska Bistrica – državna meja zajema področje od km 0+281 do km 15+378 proge Pivka – Reka. Odsek proge je zelo razgiban. Odsek proge povezujejo krivine z radiji med 239 in 3470 m. Najdaljša prema je dolga približno 770m. Proge poteka ponekod na visokih nasipih, na delu trase so z ene ali obeh strani proge locirani betonski jarki odvodnjavanja katerih zunanja stena služi tudi kot oporni zid. Na odseku so locirani predori Narin, Jakšič in Prem. Elektrifikacija je bila izvedena leta 1936, posodobitev pa se je začela v zadnjih letih, tako da je že skoraj v celoti posodobljena z izjemo postaje Ilirska Bistrica.

The post Odsek proge Ilirska Bistrica appeared first on Tegrad.

Električna vozna mreža je bila na postaji Celje ter Laško izvedena v letu 1972. Na potniškem delu so bili elektrificirani tiri št. 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8. Na tovornem delu so bili elektrificirani tiri št. 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 342, 343, 143 in 144. Tiri št. 215, 216, 217, 218 in 219 so bili elektrificirani le deloma. V vmesnem delu so bili v celoti elektrificirani tiri št. 113, 124, 83 in 71, tir št. 72 pa je bil elektrificiran le do delavnic. Na glavnih prevoznih tirih (tira št. 502, 4, 104,114, 124, 134, 144, 154, 155, 601 in 501, 3, 103,113, 123, 133, 143, 153, 602) so bili nameščeni vozni vodi preseka 320 mm2 (nosilna vrv preseka 120 mm2 in dva kontaktna vodnika preseka po 100 mm2), na stranskih tirih in kretniških zvezah so se namestili vozni vodi preseka 170 mm2 (nosilna vrv preseka 70 mm2 in en kontaktni vodnik preseka 100 mm2). Uporabljene so bile zatezne naprave s prenosom škripčevja 1:2 in 1.3.

Na postaji Laško so bili elektrificirani tiri 2,3 in 4. Sedaj je elektrificiran tudi tir 1. Za nošenje voznih vodov postajnih tirov so se na osrednjem delu potniške oziroma tovorne postaje postavile tri, drugje pa dve vrste drogov. Med obema kretniškima harfama so drogovi nameščeni deloma ob zunanji strani tirov, deloma pa v medtirjih. Na določenih mestih smo bili, glede na pomanjkanje prostora v medtirjih in zahtevo po polni kompenzaciji voznih vodov glavnih prevoznih tirov in kretniških zvez, uporabili portale. Uporabljeni so drogovi tipov M110kvp, M110vp, M135vp, M160vp in M160Pvp (nosilni drogovi portalov), za pomožno poligonacijo pa tudi šibkejši drogovi tipa M57vp. Glede na povedano so na kompletni postaji Celje nameščeni po preseku enaki vozni vodi kot so bili obstoječi s to razliko, da so vozni vodi glavnih prevoznih tirov in vozni vodi kretniških zvez z glavnimi prevoznimi tiri polnokompenzirani.

The post Celje – Laško appeared first on Tegrad.

The post Aarhus appeared first on Tegrad.

Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo na področju prometa posodobila železniško infrastrukturo. Posodobitev železniške proge Pragersko -Hodoš je ena prioritetnih nalog v vzpostavitvi močne železniške povezave z vzhodno Evropo in je uvrščena med trideset prednostnih evropskih projektov, ki jih Evropska unija tudi sofinancira.

V letu 2001 je bila dograjena nova železniška povezava med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko na odseku Puconci – Hodoš – državna meja. Od leta 2004 se intenzivno dela na posodobitvi in obnovi tirnih naprav na predmetni trasi. V skladu z veljavno zakonodajo je elektrifikacija železniške proge od Pragerskega do Hodoša s sistemom 3 kV DC (enosmerna napetost).

Vendar pa je bilo potrebno pri projektiranju upoštevati tudi morebitno sprejetje strateške odločitve za prehod na nov sistem elektrifikacije.
Elektrifikacija železniške proge Pragersko – Hodoš je izvedena v dolžini 109 km na progah številka 40 (E69) Pragersko-Ormož in številka 41 (T69) Ormož – Hodoš – d.m.

Potek proge in vse ureditve v okviru rekonstrukcij je zasnovane za hitrost Vmax = 120km/h, zagotovljena morata biti kategorija proge D4 in svetli profil GC. Izjema je le rekonstrukcija pred Ormožem in postaja Murska Sobota, ki sta zasnovani za hitrost 110 (100) km/h. Vozno omrežje bo na odsekih odprte proge in glavnih prevoznih tirih postaj zasnovano za maksimalno hitrost 160 km/h.

The post Pragersko Hodoš appeared first on Tegrad.

Vozno omrežje na postaji Postojna je bilo zgrajeno leta 1971. Na koncu zime leta 2014 je bilo obstoječe vozno omrežje celotno uničeno zaradi žleda. Uničena so bila tudi obešanja voznega omrežja in nekateri drogovi.

Na glavnih tirih 3 in 4 je sedaj nameščen polnokompenziran vozni vod preseka 320mm² sestavljen iz dveh kontaktnih vodnikov RiS 100 mm² in  nosilne vrvi Cu 120mm². Natezna sila v kontaktnem vodniku je 10,75 kN, v nosilni vrvi pa 14,5kN. Na stranskih tirih 1, 2, 5, 6, 7 in 11 je nameščen vozni vod preseka 170mm² sestavljen iz kontaktnega vodnika preseka 100 mm²Cu in nosilne vrvi preseka 70 mm²Cu.

The post Postojna appeared first on Tegrad.